Mehanizem delovanja

Hexarelin spodbuja sproščanje endogenega GH, kar ni isto kot vnos celotnega hormona. Imbimbo in sodelavci so merili odziv GH proti placebu, Ghigo in sodelavci pa so primerjali različne poti in referenčne pogoje. Korbonits in sodelavci so preverili, ali blokada opioidnih receptorjev z naloksonom spremeni odziv; ta ni blokirala spodbujanja GH. Zabeleženi so bili tudi porasti prolaktina, kortizola in ACTH. Zaradi te širše aktivnosti porast GH ne pomeni, da je učinek omejen samo na ta hormon.

Stanje dokazov

Izbrani klinični dokazi so majhni fiziološki poskusi. Imbimbo je leta 1994 vključil 12 odraslih moških v dvojno slepi poskus z naraščajočo izpostavljenostjo in placebom. Ghigo je preučeval 12 zdravih mladih prostovoljcev z različnimi potmi ter referencama fiziološke raztopine in GHRH. Korbonits je leta 1995 v randomiziranem dvojno slepem poskusu pri 12 prostovoljcih ocenjeval endokrine odzive in opioidno blokado. Dela podpirajo izmerjeno sproščanje GH, ne pa dolgoročnih sprememb telesne sestave, delovanja ali okrevanja. Različni pogoji ne dajejo ene splošne trditve o zmogljivosti. Prav tako ne potrjujejo kakovosti drugega pripravka ali sheme uporabe pri ljudeh.

Vprašanja o raziskavah

Je hexarelin sam rastni hormon?

Ne. Je kratek sekretagog, preučevan kot dražljaj za sproščanje GH. Celotni rastni hormon je druga beljakovina; dražljaj in pozneje izmerjeni hormon nista zamenljivi snovi.

Ali študije dokazujejo večjo mišično moč ali boljše okrevanje?

Obravnavane študije so merile hormonske odzive v majhnih skupinah prostovoljcev. Teh dolgoročnih izidov ne potrjujejo. Povišan GH je fiziološki kazalnik in ne nadomešča kontrolirane študije delovanja ali okrevanja.

Je trajanje odziva GH razpolovni čas hexarelina?

Ne. Padec koncentracije izločenega hormona in eliminacija peptida, ki ga spodbuja, sta različni meritvi. Farmakokinetična trditev se mora opirati na dejansko merjenje tega peptida v navedenih pogojih.

Viri

1. Imbimbo et al., Eur J Clin Pharmacol 1994DOI: 10.1007/BF00191904PMID: 7957536
2. Ghigo et al., J Clin Endocrinol Metab 1994DOI: 10.1210/jcem.78.3.8126144PMID: 8126144
3. Korbonits et al., Clin Endocrinol 1995DOI: 10.1111/j.1365-2265.1995.tb02045.xPMID: 7586608
4. Roumi et al., Peptides 1995 (farmakokinetika peptida pri psih)DOI: 10.1016/0196-9781(95)02022-oPMID: 8545255

Mehanizem delovanja

Hexarelin spodbuja sproščanje endogenega GH, kar ni isto kot vnos celotnega hormona. Imbimbo in sodelavci so merili odziv GH proti placebu, Ghigo in sodelavci pa so primerjali različne poti in referenčne pogoje. Korbonits in sodelavci so preverili, ali blokada opioidnih receptorjev z naloksonom spremeni odziv; ta ni blokirala spodbujanja GH. Zabeleženi so bili tudi porasti prolaktina, kortizola in ACTH. Zaradi te širše aktivnosti porast GH ne pomeni, da je učinek omejen samo na ta hormon.

Stanje dokazov

Izbrani klinični dokazi so majhni fiziološki poskusi. Imbimbo je leta 1994 vključil 12 odraslih moških v dvojno slepi poskus z naraščajočo izpostavljenostjo in placebom. Ghigo je preučeval 12 zdravih mladih prostovoljcev z različnimi potmi ter referencama fiziološke raztopine in GHRH. Korbonits je leta 1995 v randomiziranem dvojno slepem poskusu pri 12 prostovoljcih ocenjeval endokrine odzive in opioidno blokado. Dela podpirajo izmerjeno sproščanje GH, ne pa dolgoročnih sprememb telesne sestave, delovanja ali okrevanja. Različni pogoji ne dajejo ene splošne trditve o zmogljivosti. Prav tako ne potrjujejo kakovosti drugega pripravka ali sheme uporabe pri ljudeh.

Vprašanja o raziskavah

Je hexarelin sam rastni hormon?

Ne. Je kratek sekretagog, preučevan kot dražljaj za sproščanje GH. Celotni rastni hormon je druga beljakovina; dražljaj in pozneje izmerjeni hormon nista zamenljivi snovi.

Ali študije dokazujejo večjo mišično moč ali boljše okrevanje?

Obravnavane študije so merile hormonske odzive v majhnih skupinah prostovoljcev. Teh dolgoročnih izidov ne potrjujejo. Povišan GH je fiziološki kazalnik in ne nadomešča kontrolirane študije delovanja ali okrevanja.

Je trajanje odziva GH razpolovni čas hexarelina?

Ne. Padec koncentracije izločenega hormona in eliminacija peptida, ki ga spodbuja, sta različni meritvi. Farmakokinetična trditev se mora opirati na dejansko merjenje tega peptida v navedenih pogojih.

Viri

1. Imbimbo et al., Eur J Clin Pharmacol 1994DOI: 10.1007/BF00191904PMID: 7957536
2. Ghigo et al., J Clin Endocrinol Metab 1994DOI: 10.1210/jcem.78.3.8126144PMID: 8126144
3. Korbonits et al., Clin Endocrinol 1995DOI: 10.1111/j.1365-2265.1995.tb02045.xPMID: 7586608
4. Roumi et al., Peptides 1995 (farmakokinetika peptida pri psih)DOI: 10.1016/0196-9781(95)02022-oPMID: 8545255